»V izjemno čast mi je to dvorano poimenovati po Borisu Pahorju in želim si, da bi dogajanje v njej odsevalo veličino njegovega duha.«
»Veliki pričevalec tragedij preteklega stoletja Boris Pahor, za katerega se zdi, da je Job njegova prapodoba, je tako vzel v roke črnilo in papir in začel pisati o svojem razočaranju in upanju, o trpljenju in odrešenju, o grenkobi in tolažbi.«
»Boris Pahor, ta trmasta in premočrtna osebnost z jasno izdelanim moralnim kompasom, človek, ki je poosebljal upor zoper vse tri totalitarizme in buditelj, ki je verjel in živel resnico in pravico, se je prav v tistih prelomnih časih in prav zaradi teh značajskih in vrednostnih kreposti znašel v slovenski kolektivni zavesti kot njeno moralno sidrišče.«
»V tem prostoru je bil determinanten tako za soočanje s preteklostjo kot s sedanjostjo. Meni osebno pa je pomembno to, kar me je naučil: kaj je absolutno zlo in da obstaja absolutna ljubezen.«
»Sramotno je, da kar 40 let ni bilo državne založbe, ki bi izdala Nekropolo. Menim, da je to najpomembnejše tržaško delo druge polovice prejšnjega stoletja.«
»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«
»Prvi odzivi so zelo dobri, saj dokumentarni film prinaša prepričljivo pričevanje o dogajanju v prejšnjem stoletju, vse do požiga Narodnega doma pred stotimi leti, o čemer pripoveduje z izjemno natančnostjo.«
»Gre za knjigo, ki je, vsaj v angleškem jeziku, ne pozna veliko ljudi. Mislim, da je mojstrovina. Lahko bi jo primerjali z delom Prima Levija Ali je to človek. Zato sem se želel bolj posvetiti temu projektu.«